Uvodni del
Konferenca šolskih knjižničarjev je
potekala 30. marca 2026 v prostorih Zavoda sv. Stanislava. Uvodni nagovori so
izpostavili pomen šolske knjižnice kot osrednjega prostora šole, ki pomembno
prispeva k razvoju bralne kulture in pismenosti. Poudarjeno je bilo, da je
temeljni namen branja ne le dekodiranje besedila, temveč predvsem razumevanje
prebranega ter njegova smiselna uporaba v različnih življenjskih kontekstih.
Domače branje-izziv za
sodobne mlade bralce in učitelje/strokovne delavce (Vanja Kavčnik Kolar, ZRSŠ)
Predavanje je obravnavalo umeščenost
branja v predmet slovenščina v okviru kurikularne prenove za šolsko leto
2026/2027. Predavateljica je poudarila pomen oblikovanja spodbudnega bralnega
okolja, ki učencem omogoča razvoj bralne in pisne pismenosti. Pri tem se
kurikularne spremembe naslanjajo na načela uspešnega učenja, kot jih opredeljuje
OECD, pri čemer je branje razumljeno kot proces, ki zahteva aktivno vključenost
učenca.
Izpostavljeno je bilo, da se branje
spremlja sprotno in formativno, ne zgolj z zaključnim ocenjevanjem. Poseben
poudarek je namenjen motivaciji za branje ter smiselnosti bralnih dejavnosti.
Učitelj ima pri načrtovanju in izvajanju bralnih aktivnosti večjo avtonomijo,
hkrati pa mora dejavnosti prilagajati interesom in zmožnostim učencev.
V okviru komunikacijskega pouka učenci
berejo besedila, ki so jim blizu, pri čemer se uporablja tudi metoda šolske
interpretacije besedila. Obseg obveznega branja se nekoliko zmanjšuje, vendar
se povečuje poglobljenost obravnave. Domače branje ostaja obvezno in je
namenjeno samostojnemu branju, pri zahtevnejših besedilih pa se uvaja kombinacija
vodenega branja v šoli in samostojnega branja doma.
Predstavljena je bila tudi uporaba
evropskega literarnega okvira, ki opredeljuje razvoj bralca od motiviranega do
kritičnega. Posebna pozornost je namenjena diferenciaciji pouka, saj številni
učenci nimajo ustrezne bralne kondicije ali jo postopoma izgubljajo. Pomembno
vlogo ima sprotna povratna informacija.
Digitalno branje je bilo predstavljeno
kot stalnica sodobnega vsakdana. Poudarjeno je bilo, da branje na zaslonu in v
tiskani obliki razvija različne kognitivne procese, pri čemer je poglobljeno
razumevanje še vedno tesneje povezano s tiskanimi besedili.
Med novostmi so bili izpostavljeni
koncept lahkega branja, razširjen nabor bralnih gradiv (npr. stripi in
zvočnice) ter uvedba priporočilnih, neobveznih seznamov branja. Učenci imajo
več možnosti izbire; vključno z neumetnostnimi besedili. Poudarjen je pomen
razvijanja bralnih navad od zgodnjega otroštva ter vodenja bralnega dnevnika.
Branje je predstavljeno kot dejavnost z različnimi nameni, pri čemer ni nujno,
da je vsako branje poglobljeno.
Bralni vzori: izsledki raziskave (dr. Polona Vilar in dr. Sabina Fras Popovič, FF UL, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko )
Predavateljici sta predstavili rezultate raziskave o bralnih navadah strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Raziskava je pokazala, da je branje pomembna vrednota, ki se oblikuje predvsem v družinskem okolju. Otroci pogosto prevzemajo bralne navade odraslih, zato ima zgled ključno vlogo.
Ugotovljeno je bilo, da knjižničarji
berejo redno, večinoma vsak dan, predvsem za lastni užitek, medtem ko strokovno
literaturo pogosteje berejo v elektronski obliki. Večina ima doma obsežne
knjižnice, vendar knjig ne kupujejo pogosto. Glasno branje je prisotno v
relativno majhnem deležu (13%).
Raziskava je pokazala tudi, da ima
približno tretjina strokovnih delavcev v delovnem času namenjen čas za branje.
Branje razumejo kot pomemben del strokovnega razvoja in se zavedajo širših
sistemskih in finančnih okoliščin, ki vplivajo na bralno kulturo.
Kot pomembna priporočila so bila
izpostavljena: razumevanje branja kot osnovne delovne metode knjižničarja,
spodbujanje pogovorov o bralnih izkušnjah, povečanje vidnosti branja ter
prevzem skupne odgovornosti za razvoj bralne kulture na ravni celotne šole.
Poglobljeno branje,
branje z/za razumevanje (Marija Lesjak Reichenberg, ZRSŠ)
Predavanje je obravnavalo pomen
poglobljenega branja v sodobnem času. Izpostavljeno je bilo, da izobraževalni
sistem še vedno temelji na pisanih besedilih, čeprav se povečuje delež
digitalnih virov. Opažen je upad pozornosti, kar vpliva na slabšanje delovnega
spomina in sposobnosti razumevanja.
Predavateljica je pojasnila, da je
branje kompleksen proces, ki vključuje prepoznavanje znakov, razumevanje pomena
in povezovanje z obstoječim znanjem. Branje ni prirojena sposobnost, temveč
kulturni izum, ki ga mora posameznik postopno usvojiti.
Poglobljeno branje je opredeljeno kot
intenziven kognitivni proces, ki zahteva čas, zbranost in tišino. Vključuje
kritično mišljenje, empatijo ter sposobnost povezovanja informacij. V nasprotju
z digitalnim branjem, ki spodbuja hitro iskanje informacij in površinsko
obravnavo vsebin, poglobljeno branje omogoča globlje razumevanje.
Izpostavljena je bila tudi misel
Marshalla McLuhana: »medij je sporočilo«, kar pomeni, da tehnologija pomembno
vpliva na način razumevanja vsebin. Digitalni mediji pogosto spodbujajo
fragmentirano pozornost in zmanjšujejo sposobnost dolgotrajne koncentracije.
Posodobitev
kurikularnih dokumentov KIZ (OŠ, GIM,SŠ) in izvajanje knjižnične dejavnosti v
vzgojno-izobraževalnih zavodih (Romana Fekonja, ZRSŠ)
Predavanje je
predstavilo razloge za prenovo kurikularnih dokumentov, ki izhajajo iz hitrih
družbenih sprememb, novih generacij učencev in povečanega števila učencev s
posebnimi potrebami. Poudarjeno je bilo, da je treba učence pripravljati na
prihodnost, ki zahteva prilagodljivost in sposobnost soočanja s spremembami.
Sodobni pristopi k poučevanju dajejo
prednost razumevanju, povezovanju in uporabi znanja pred učenjem na pamet.
Učenec je postavljen v središče učnega procesa, pri čemer je pomembno izhajanje
iz njegovega predznanja. Spodbujajo se sodelovalne oblike dela, raziskovanje in
reševanje avtentičnih problemov.
Učni načrti so zasnovani kot podpora
učitelju in vključujejo cilje, vsebine, didaktična priporočila ter smernice za
ocenjevanje. Poudarjena je tudi medpredmetna povezanost in inkluzija.
Na področju knjižnično-informacijskega
znanja (KIZ) večjih sistemskih sprememb zaenkrat ni. Še naprej ostaja
medpredmetno področje s štirimi urami letno na razred. Poudarek je na delu z
viri, gradivi ter individualnem pristopu k učencu.
Aplikacija za
projektno učenje-predstavitev (dr. Mirjam Oblak, MVI)
Predavanje je predstavilo
akcijski načrt razvoja informacijske pismenosti ter uporabo digitalne
aplikacije za projektno učenje. Aplikacija temelji na modelu »velikih 6« in
pristopu vodenega raziskovanja. Trenutno je še v delovni verziji. Dostopna bo
na portali sio.si.
Učitelj v aplikaciji
opredeli problem, cilje, namen in časovni okvir, učenec pa nalogo rešuje
samostojno ali v skupini. Omogočeno je različne oblike vrednotenja, vključno z
vrstniškim in samoocenjevanjem. Posebnost aplikacije je vključitev umetne
inteligence, ki učencem nudi podporo pri raziskovalnem delu.
Cilj uvedbe takšnih orodij je razvoj
raziskovalnih kompetenc, samostojnosti in kritičnega mišljenja učencev ter
večja motivacija za učenje.
Predstavitve primerov iz prakse
Sledile so predstavitve primerov iz
prakse po posameznih VIO ter za SŠ. Sama sem se odločila, da se pridružim
predstavitvi iz 3.VIO.
NAŠ KLIK
Projekt NAŠ KLIK povezuje osnovne šole
po Sloveniji in spodbuja sodelovanje med učenci. Poseben poudarek daje razvoju
socialnih in vodstvenih spretnosti ter spoznavanju domovine. Nastal je v šolski
knjižnici, ki deluje kot sodoben učni prostor. V projekt so vključeni predvsem
motivirani in nadarjeni učenci, ki skozi izkustveno učenje raziskujejo
slovensko kulturno dediščino.
Selitev šolske knjižnice
Selitev šolske knjižnice je zahteven
proces, ki vključuje dobro načrtovanje in organizacijo. Pomembno je upoštevati
standarde ter zagotoviti dostopnost gradiva. Primer iz prakse pokaže, da lahko
selitev izboljša delovanje knjižnice in njeno vlogo v šoli, čeprav zahteva
veliko časa in truda.
Berem jaz, bereš ti!
Branje je pomembno v vseh življenjskih
obdobjih. Projekt povezuje mlade in starejše, kjer učenci berejo starostnikom.
S tem spodbujajo sodelovanje, razumevanje in spoštovanje ter zmanjšujejo stereotipe
o starosti. Projekt krepi medgeneracijske odnose in pozitivno podobo staranja.
Bralna pismenost in podatki knjižnice
Analiza podatkov šolske knjižnice pomaga
izboljšati kakovost dela šole in razvijati bralno kulturo. Ugotovitve kažejo,
da bralne navade z leti upadajo, ter da so povezane z vedenjem učencev.
Pomembno vlogo imajo tudi učitelji, saj s svojim odnosom do branja vplivajo na
učence.
Prilagojene vsebine KIZ
Prispevek opisuje prilagajanje
knjižnično-informacijskih znanj učencem z različnimi potrebami. Pouk poteka v
povezavi z drugimi predmeti. Na primeru ure o izumih se učenci učijo uporabe
virov in citiranja. S praktičnim delom razvijajo pomembne informacijske
spretnosti.
Zaključek
Konferenca je poudarila pomen branja kot ene ključnih kompetenc
sodobne družbe. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju bralne kulture,
motivaciji za branje ter prilagajanju pedagoških pristopov potrebam sodobnih
generacij.
Izpostavljena je bila tudi pomembnost sodelovanja vseh
strokovnih delavcev pri spodbujanju pismenosti in oblikovanju spodbudnega
učnega okolja. Branje ostaja temelj za razvoj kritičnega mišljenja, razumevanja
in vseživljenjskega učenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar