KONFERENCA ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV 30. 3. 2026

 

Uvodni del

Konferenca šolskih knjižničarjev je potekala 30. marca 2026 v prostorih Zavoda sv. Stanislava. Uvodni nagovori so izpostavili pomen šolske knjižnice kot osrednjega prostora šole, ki pomembno prispeva k razvoju bralne kulture in pismenosti. Poudarjeno je bilo, da je temeljni namen branja ne le dekodiranje besedila, temveč predvsem razumevanje prebranega ter njegova smiselna uporaba v različnih življenjskih kontekstih.

Domače branje-izziv za sodobne mlade bralce in učitelje/strokovne delavce (Vanja Kavčnik Kolar, ZRSŠ)

Predavanje je obravnavalo umeščenost branja v predmet slovenščina v okviru kurikularne prenove za šolsko leto 2026/2027. Predavateljica je poudarila pomen oblikovanja spodbudnega bralnega okolja, ki učencem omogoča razvoj bralne in pisne pismenosti. Pri tem se kurikularne spremembe naslanjajo na načela uspešnega učenja, kot jih opredeljuje OECD, pri čemer je branje razumljeno kot proces, ki zahteva aktivno vključenost učenca.

Izpostavljeno je bilo, da se branje spremlja sprotno in formativno, ne zgolj z zaključnim ocenjevanjem. Poseben poudarek je namenjen motivaciji za branje ter smiselnosti bralnih dejavnosti. Učitelj ima pri načrtovanju in izvajanju bralnih aktivnosti večjo avtonomijo, hkrati pa mora dejavnosti prilagajati interesom in zmožnostim učencev.

V okviru komunikacijskega pouka učenci berejo besedila, ki so jim blizu, pri čemer se uporablja tudi metoda šolske interpretacije besedila. Obseg obveznega branja se nekoliko zmanjšuje, vendar se povečuje poglobljenost obravnave. Domače branje ostaja obvezno in je namenjeno samostojnemu branju, pri zahtevnejših besedilih pa se uvaja kombinacija vodenega branja v šoli in samostojnega branja doma.

Predstavljena je bila tudi uporaba evropskega literarnega okvira, ki opredeljuje razvoj bralca od motiviranega do kritičnega. Posebna pozornost je namenjena diferenciaciji pouka, saj številni učenci nimajo ustrezne bralne kondicije ali jo postopoma izgubljajo. Pomembno vlogo ima sprotna povratna informacija.

Digitalno branje je bilo predstavljeno kot stalnica sodobnega vsakdana. Poudarjeno je bilo, da branje na zaslonu in v tiskani obliki razvija različne kognitivne procese, pri čemer je poglobljeno razumevanje še vedno tesneje povezano s tiskanimi besedili.

Med novostmi so bili izpostavljeni koncept lahkega branja, razširjen nabor bralnih gradiv (npr. stripi in zvočnice) ter uvedba priporočilnih, neobveznih seznamov branja. Učenci imajo več možnosti izbire; vključno z neumetnostnimi besedili. Poudarjen je pomen razvijanja bralnih navad od zgodnjega otroštva ter vodenja bralnega dnevnika. Branje je predstavljeno kot dejavnost z različnimi nameni, pri čemer ni nujno, da je vsako branje poglobljeno.

Bralni vzori: izsledki raziskave (dr. Polona Vilar in dr. Sabina Fras Popovič, FF UL, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko )

Predavateljici sta predstavili rezultate raziskave o bralnih navadah strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Raziskava je pokazala, da je branje pomembna vrednota, ki se oblikuje predvsem v družinskem okolju. Otroci pogosto prevzemajo bralne navade odraslih, zato ima zgled ključno vlogo.

Ugotovljeno je bilo, da knjižničarji berejo redno, večinoma vsak dan, predvsem za lastni užitek, medtem ko strokovno literaturo pogosteje berejo v elektronski obliki. Večina ima doma obsežne knjižnice, vendar knjig ne kupujejo pogosto. Glasno branje je prisotno v relativno majhnem deležu (13%).

Raziskava je pokazala tudi, da ima približno tretjina strokovnih delavcev v delovnem času namenjen čas za branje. Branje razumejo kot pomemben del strokovnega razvoja in se zavedajo širših sistemskih in finančnih okoliščin, ki vplivajo na bralno kulturo.

Kot pomembna priporočila so bila izpostavljena: razumevanje branja kot osnovne delovne metode knjižničarja, spodbujanje pogovorov o bralnih izkušnjah, povečanje vidnosti branja ter prevzem skupne odgovornosti za razvoj bralne kulture na ravni celotne šole.

Poglobljeno branje, branje z/za razumevanje (Marija Lesjak Reichenberg, ZRSŠ)

Predavanje je obravnavalo pomen poglobljenega branja v sodobnem času. Izpostavljeno je bilo, da izobraževalni sistem še vedno temelji na pisanih besedilih, čeprav se povečuje delež digitalnih virov. Opažen je upad pozornosti, kar vpliva na slabšanje delovnega spomina in sposobnosti razumevanja.

Predavateljica je pojasnila, da je branje kompleksen proces, ki vključuje prepoznavanje znakov, razumevanje pomena in povezovanje z obstoječim znanjem. Branje ni prirojena sposobnost, temveč kulturni izum, ki ga mora posameznik postopno usvojiti.

Poglobljeno branje je opredeljeno kot intenziven kognitivni proces, ki zahteva čas, zbranost in tišino. Vključuje kritično mišljenje, empatijo ter sposobnost povezovanja informacij. V nasprotju z digitalnim branjem, ki spodbuja hitro iskanje informacij in površinsko obravnavo vsebin, poglobljeno branje omogoča globlje razumevanje.

Izpostavljena je bila tudi misel Marshalla McLuhana: »medij je sporočilo«, kar pomeni, da tehnologija pomembno vpliva na način razumevanja vsebin. Digitalni mediji pogosto spodbujajo fragmentirano pozornost in zmanjšujejo sposobnost dolgotrajne koncentracije.

Posodobitev kurikularnih dokumentov KIZ (OŠ, GIM,SŠ) in izvajanje knjižnične dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Romana Fekonja, ZRSŠ)

Predavanje je predstavilo razloge za prenovo kurikularnih dokumentov, ki izhajajo iz hitrih družbenih sprememb, novih generacij učencev in povečanega števila učencev s posebnimi potrebami. Poudarjeno je bilo, da je treba učence pripravljati na prihodnost, ki zahteva prilagodljivost in sposobnost soočanja s spremembami.

Sodobni pristopi k poučevanju dajejo prednost razumevanju, povezovanju in uporabi znanja pred učenjem na pamet. Učenec je postavljen v središče učnega procesa, pri čemer je pomembno izhajanje iz njegovega predznanja. Spodbujajo se sodelovalne oblike dela, raziskovanje in reševanje avtentičnih problemov.

Učni načrti so zasnovani kot podpora učitelju in vključujejo cilje, vsebine, didaktična priporočila ter smernice za ocenjevanje. Poudarjena je tudi medpredmetna povezanost in inkluzija.

Na področju knjižnično-informacijskega znanja (KIZ) večjih sistemskih sprememb zaenkrat ni. Še naprej ostaja medpredmetno področje s štirimi urami letno na razred. Poudarek je na delu z viri, gradivi ter individualnem pristopu k učencu.

Aplikacija za projektno učenje-predstavitev (dr. Mirjam Oblak, MVI)

Predavanje je predstavilo akcijski načrt razvoja informacijske pismenosti ter uporabo digitalne aplikacije za projektno učenje. Aplikacija temelji na modelu »velikih 6« in pristopu vodenega raziskovanja. Trenutno je še v delovni verziji. Dostopna bo na portali sio.si.

Učitelj v aplikaciji opredeli problem, cilje, namen in časovni okvir, učenec pa nalogo rešuje samostojno ali v skupini. Omogočeno je različne oblike vrednotenja, vključno z vrstniškim in samoocenjevanjem. Posebnost aplikacije je vključitev umetne inteligence, ki učencem nudi podporo pri raziskovalnem delu.

Cilj uvedbe takšnih orodij je razvoj raziskovalnih kompetenc, samostojnosti in kritičnega mišljenja učencev ter večja motivacija za učenje.

Predstavitve primerov iz prakse

Sledile so predstavitve primerov iz prakse po posameznih VIO ter za SŠ. Sama sem se odločila, da se pridružim predstavitvi iz 3.VIO.

NAŠ KLIK

Projekt NAŠ KLIK povezuje osnovne šole po Sloveniji in spodbuja sodelovanje med učenci. Poseben poudarek daje razvoju socialnih in vodstvenih spretnosti ter spoznavanju domovine. Nastal je v šolski knjižnici, ki deluje kot sodoben učni prostor. V projekt so vključeni predvsem motivirani in nadarjeni učenci, ki skozi izkustveno učenje raziskujejo slovensko kulturno dediščino.

Selitev šolske knjižnice

Selitev šolske knjižnice je zahteven proces, ki vključuje dobro načrtovanje in organizacijo. Pomembno je upoštevati standarde ter zagotoviti dostopnost gradiva. Primer iz prakse pokaže, da lahko selitev izboljša delovanje knjižnice in njeno vlogo v šoli, čeprav zahteva veliko časa in truda.

Berem jaz, bereš ti!

Branje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih. Projekt povezuje mlade in starejše, kjer učenci berejo starostnikom. S tem spodbujajo sodelovanje, razumevanje in spoštovanje ter zmanjšujejo stereotipe o starosti. Projekt krepi medgeneracijske odnose in pozitivno podobo staranja.

Bralna pismenost in podatki knjižnice

Analiza podatkov šolske knjižnice pomaga izboljšati kakovost dela šole in razvijati bralno kulturo. Ugotovitve kažejo, da bralne navade z leti upadajo, ter da so povezane z vedenjem učencev. Pomembno vlogo imajo tudi učitelji, saj s svojim odnosom do branja vplivajo na učence.

Prilagojene vsebine KIZ

Prispevek opisuje prilagajanje knjižnično-informacijskih znanj učencem z različnimi potrebami. Pouk poteka v povezavi z drugimi predmeti. Na primeru ure o izumih se učenci učijo uporabe virov in citiranja. S praktičnim delom razvijajo pomembne informacijske spretnosti.

Zaključek

Konferenca je poudarila pomen branja kot ene ključnih kompetenc sodobne družbe. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju bralne kulture, motivaciji za branje ter prilagajanju pedagoških pristopov potrebam sodobnih generacij.

Izpostavljena je bila tudi pomembnost sodelovanja vseh strokovnih delavcev pri spodbujanju pismenosti in oblikovanju spodbudnega učnega okolja. Branje ostaja temelj za razvoj kritičnega mišljenja, razumevanja in vseživljenjskega učenja.