Nacionalni strokovni posvet BRANJE ZA VSE, 8. septembra 2025

 

Nacionalni strokovni posvet Branje za vse, se je odvijal dne 8. septembra 2025, na mednarodni dan pismenosti. V predavanjih smo izvedeli s kakšnimi prilagoditvami lahko literatura postane dostopna različnim skupinam odraslih, otrok in mladostnikov z učnimi težavami, priseljencem, beguncem, Romom ter osebam s senzornimi in intelektualnimi oviranostmi. 

Na svetu je namreč kar 739 milijonov ljudi, ki ne premorejo osnovnih bralnih veščin. Vsak četrti izmed desetih otrok pa ne dosega minimalnega znanja branja. Ko govorimo o pismenosti, večina pomisli zgolj na branje in pisanje, a je potrebno napisano oz. prebrano tudi razumeti. Vedno več informacij je tudi slikovne, zvočne in filmske narave. Tako poznamo več vrst pismenosti, kot so npr. : medijska pismenost , računalniška pismenost , informacijska pismenost, elektronska pismenost,  medijska pismenost , kartografska pismenost , ekološka pismenost, kulturna pismenost, državljanska pismenost idr.

UVODNI NAGOVORI

Sabina Zwiringer: Letos praznujemo 30 let Bralnega društva Slovenije. Samo z našim navdušenjem za branje, bomo navdušili tudi druge, ki jim branje ni tako zanimivo. Učitelji pri pouku lahko predlagajo dodatno literaturo za učence, načnejo pogovor o knjigah ali npr. med odmori nosijo knjige v naročju.

Jasna Rojc (direktorica zavoda RS za šolstvo): Branje ni privilegij, temveč pravica in odgovornost vseh nas, ki ustvarjamo bralno kulturo. Otroci se učijo predvsem z opazovanjem, zato jim bodimo za zgled.

Knjižnice naj bodo razumljene kot prostori znanja, a  tudi pripadnosti in navdiha, saj je branje most med posameznikom in svetom.

Dr. Gaja Kos (predsednica društva Bralne značke Slovenije) : Društvo Bralna značka letos praznuje že 65 let. Ob tem jubileju organiziramo mednarodno konferenco z naslovom Pismenost- vrata v boljši svet, ki se bo odvijala med 8. 6. 2026 in 10. 6. 2026 v Ljubljani. Ga. Kos verjame, da obstaja prava knjiga za vsakega bralca. Taka, ki ga nagovori in mu širi obzorja. Naj to velja tudi za tiste, ki imajo takšne ali drugačne omejitve.

1. SKLOP

Dr. Marjanca Ajša Vižintin (ZRC-SAZU): Na glas o naši medkulturni družbi

Gospa deluje na področju inkluzije priseljencev in izseljencev, Ti večkrat čutijo, da nikamor ne pripadaj, saj matična domovina ni več njihov dom, v novi pa jih ne sprejmejo. Analizo odnosov med domačim in tujim lahko opravimo s pomočjo imagologije. Le ta je sestavljena iz treh sklopov:

-manija (vse, kar je tuje je večvredno),

-fobija (najboljše je naše) in

-filija (enakovrednost dveh oz. več kultur, ki nas bogati)

 

 

Nekaj naslovov priporočene literature:

·         slikanice: Pujsa imamo za soseda (Fries, Claudia), Adam (Quentin Greban), Žabec in tujec(Velthuijs, Max), Požar(Kodrič Filipić, Neli), Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev (Schami, Rafik), Usoa, prišla sem kot ptica (Patxi Zubizarreta) (primerna tudi za dislektike), Nevidna hiša(Crvenkovska, Biljana S. )…

 

·         2. in 3. triada: V morju so krokodili (Geda, Fabio), Druga roka (Cleave, Chris), NK Svoboda (Gombač, Žiga), Zvezde bodo ugasnile, če povem svojo zgodbo (Novak, Bogdan), Lukec in njegov škorec (Bevk,France), Janja Vidmar: Črna vrana, Otroci sveta…

 

·         priročnika: ABCČĆ migracij (Mlekuž,Jernej), Migracijski pojmovnik za mlade (Toplak, Kristina)

·         dokumentarni film: Novi sošolci (https://www.novisosolci.com/ )

·         literatura, ki jo pišejo priseljenci: Slovenština in jaz (Lečnik, Simona), Dvoživke umirajo dvakrat (Knežević, Zoran), Zakaj molčiš, Hava (Skenderović, Selma) …

 

Dr. Dragica Haramija:  Vloga lahkega branja in preprostega jezika v leposlovju

Lahko branje rečemo tistim besedilom, ki jih lažje beremo in razumemo. Namenjeno je osebam, ki težje berejo. (Zmanjšane kognitivne sposobnosti, priseljenci, tujci, otroci, po kapi …). Gre za proces in metodo komunikacije za razvoj pismenosti pri osebah s primanjkljaji.  Na spletni strani zavoda RISA so dostopna navodila, kako besedilo prirejati v obliko lahkega branja ter kako uporabljati in pisati v načinu lahkega branja. (https://lahkojebrati.si/Portals/1/Knjige/Lahko%20je%20brati%202%20-%20Pravila.pdf) Zvrsti besedil sta informativna in leposlovna. Pri obeh gre lahko za avtorska dela ali priredbe. 

Kot zanimivost naj omenim še zbirko založbe Miš: Pr(a)ve. Tu namreč ne gre za lahko branje, ampak preprosti jezik. Zbirka Prve prave mladim bralcem ponuja skrajšane različice klasičnih svetovnih in domačih literarnih del s privlačnimi ilustracijami. Stremi k temu, da obdrži kakovostno raven izvirnih del in hkrati literaturo naredi dostopno večini bralcev, tudi tistim, ki sicer morda po njej ne bi posegli. Ne gre za krnjenje zgodb, pri katerem bi zasuli s ploho dogodkov iz izvirnega romana ali suhoparno podali povzetek izvirne zgodbe ter tako bralcu ponudili zgolj informativno bralsko izkušnjo. Pri predelavi v skrajšano različico ostajajo zvesti zgodbi, pripovednemu slogu in literarnim osebam v izvirniku.

 

Janja Vidmar: Zakaj pišem? Književni junaki s socialnega roba

Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov: socialno-psihološki romani, socialno-psihološke povesti, avanturistične realistične povesti, grozljivke, kratka realistična proza in fantastične pripovedi. Verjame, da umetnost ne sme biti izolirana od družbe v kateri živimo .Odpira različne tabuizirane teme, kot na primer smrt, homoseksualnost, nasilje med vrstniki, nasilje v družini, motnje prehranjevanja, ksenofobija in delitev ljudi po verski pripadnosti.

Nekaj predlogov problemske literature in socialno-psiholoških romanov avtorice Vidmar:

Princeska z napako, Baraba, Kebarie, Otroci sveta, Tretja možnost, Črna vrana.

Mladi s posebni potrebami:

Angie, Moja Nina, Debeluška.

Velja opozorilo, da je med današnjo mladino vedno manj empatov, zato so prav knjige tiste, ki jim s svojimi zgodbami lahko nagovorijo.

 

Katja Strgar ( direktorica JAK):

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar sta 8. 9. 2025 podpisali pogodbo o sofinanciranju triletnega projekta Razvoj digitalnega založništva. Projekt, vreden 2,6 milijona evrov, se bo izvajal v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027. Temeljni namen projekta, ki ga bo JAK izvajal od februarja 2025 do septembra 2028, je krepitev razvoja digitalnih knjižnih vsebin z izdajo elektronskih in zvočnih knjig ter povečevanje njihove dostopnosti. Poseben poudarek bo namreč namenjen dostopnosti za ranljive skupine – slepe in slabovidne, osebe z disleksijo, starejše bralce – ter razvoju digitalnih kompetenc založnikov in uporabnikov. Zagotovili bodo izvode zvočnih in e-knjig za vse knjižnice, ki so prejemnice obveznega izvoda publikacij, del gradiva pa bodo vključili tudi v jezikovne korpuse, ki so potrebni za gradnjo velikih jezikovnih modelov in digitalizacijo slovenskega jezika. Takšna ureditev bo omogočila širšo dostopnost digitalnih vsebin ter spodbudila kroženje znanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom. Kadar bralci nimajo na voljo knjig v slovenščini, posegajo po branju v tujih jezikih. Ker si želimo, da so knjige v vseh oblikah raznolikim bralcem dostopne v slovenščini, bomo v okviru projekta lahko sofinancirali izdajo več kot 1000 e-knjig in okoli 300 zvočnih knjig.

 

Dr. Polona Kelava: Bralci s skotopičnim sindromom, knjižnice in branje

Skotopični sindrom je preobčutljivost na svetlobo, na njen spekter barv. Na primer, bela barva je sestavljena iz vseh barv mavrice. Od bele površine se morajo odbiti vse barve mavrice, da jo naši možgani prikažejo kot belo, nasprotno pa črna površina vse barve vpije, zato jo vidimo kot črno. Ugotovili so, da pri osebah s skotopičnim sindromom celoten barvni spekter ne pride istočasno do možganov, zato pride do največjih težav ravno pri branju črnih črk na beli podlagi, saj se možgani preveč naprezajo, da bi iz nepopolnih informacij sestavili belo podlago. To zamujanje dela barvnega spektra, povzroči, da naši možgani drugače zaznajo videno, kar se kaže kot različna popačenja besedila ali okolice.

Skotopični sindrom pogosto zasledimo tudi kot spremljevalca disleksije, ADHD ali drugih učnih težav. Največkrat je deden, ali pa je posledica poškodbe glave.

Pokazatelji skotopičnega sindroma so:

• občutljivost na svetlobo (posebej naporna zna biti svetloba neonskih luči),
• težave pri branju (še posebej branje črnih črk na beli podlagi),
• težave s pozornostjo in koncentracijo,
• napetost in utrujenost,
• fizični simptomi, kot so glavoboli in migrene, bolečine v trebuhu, slabost, vrtoglavica,
• težave z zaznavanjem globine (večkrat se kam zaletimo, spotaknemo),
• različna popačenja na strani z besedilom ali v okolici (besedilo ali predmeti se premikajo, so motni).

Skotopični sindrom je prisoten pri 12% do 14% splošne populacije. Pri tem ima 90% oseb zgolj blage težave.

Možnosti lajšanja težav:

·         prilagoditev svetlobe (učenec naj sedi ob oknu, brez prižganih luči)

·         uporaba recikliranega papirja

·         uporaba stojala za knjigo (kot odboja svetlobe je tu drugačen)

·         pri projekcijah (ppt) naj barva ozadja ne bo bela

·         učenec naj uporablja kapo z temnim šiltom (količina vizualnih informacij se zniža za 50%)

·         prilagoditev kontrasta med pc zasloni in okolic

 

Obstaja kar preko 11.110 različnih odtenkov barvnih folij in očal z barvnimi filtri. Velja opozoriti da folije in očala (metoda Ivlen) niso znanstveno dokazani ter niso del zdravstvenega zavarovanja. Napačno prepričanje je tudi, da folije pomagajo odpraviti disleksijo in diskalkulijo.

Znanstveniki pa so že dokazali, da umetna svetloba predstavlja metabolni toksin.

 

Dr. Gaja Kos: Bralec išče knjigo, knjiga išče bralca

Knjige za disleksike, slepe in slabovidne ter liki s posebnimi potrebami

Za slepe in slabovidne so najbolj primerne tipanke, kot je npr. Žiga špaget… ter multisenzorne slikanice (npr. knjige narejene iz blaga, gumbov, vezalk ….)

Za tujce poznamo večjezične slikanice, med njimi lahko izpostavimo avtorice Barbaro Hanuš, Ano Zvadlav, Nino Mav Hrovat in Kristino Krhin.

V nekaterih zgodbah nastopajo tudi liki s posebnimi potrebami, npr. v zbirki Super Vid avtorja Žige Valetiča.  Za odrasle bralce priporočajo zbirko Srebrne niti (Miš založba) , ki vsebuje večje črke in razmik na bleščečem, recikliranem papirju.

 

2. SKLOP

Dr. Aksenija Kermaurer: Si meni prijazna knjižnica?

Dostopnost knjižnice se začne z dobro zasnovano spletno stranjo, ki je prilagojena uporabnikom s posebnimi potrebami in parkiriščem za gibalno ovirane. Za slepe in slabovidne obstaja veliko tehnologije, s pomočjo katere si lahko pomagajo pri branju. Naj pri tem omenimo govorno podporo na računalnikih, braijevo vrstico in bralnike Daisy. Večina slepih uporabnikov tudi obvlada slepo tipkanje. Velik doprinos predstavljajo tudi tipne knjige, kjer lahko začutijo strukturo in oblike.  Za gluho in naglušno mladino obstajajo knjige, ki vsebujejo sličice, ki ponazarjajo slovenski znakovni jezik. Le-ta je namreč poenostavljen in ni enakovreden slovenskemu knjižnemu jeziku. Za njih so primerne zvočnice, kot so npr. Lahkonočnice (www.lahkonocnice.si) in stripi. Otroci s posebnimi potrebami obožujejo kamišibaj oz. knjige v škatli, kjer se lutk lahko tudi dotaknejo.

 

 

Luka Pavlin: Kako pa ti bereš? Knjižnica Minke Skaberne

Sledila je kratka predstavitev knjižnice slepih in slabovidnih. Poleg slepih in slabovidnih k njim zahajajo tudi gibalno ovirani uporabniki, ki knjig ne zmorejo držati v rokah (npr. tetraplegiki, paraplegiki, uporabniki s cerebralno paralizo), pa tudi starejši z glavkomom ipd. Vsi slepi niso vešči v branju brajice, zato ima knjižnica tudi veliko posnetega gradiva, ki ga hranijo na CD-jih. Zavedati se moramo, da slepi, ki ne poznajo brajice posledično tudi niso pismeni. Pogledali smo si tudi video, kako nastane knjiga v brajici. G. Pavlin nas je povabil k vodenemu ogledu knjižnice ter nudenju pomoči pri pretvorbi knjig v zvočni zapis oz. brajico.

 

Peter Gaber:  Vizualno v lahkem branju. Projekt Lahkogled

Danes živimo v poplavi podob. 100 let nazaj, nekje še manj, so bili ljudje v vsakdanu obkroženi z redkimi fotografijami, slikami in freskami. V zadnjem stoletju najprej z množično uporabljeno fotografijo, nato televizija, plakati, največji skok pa se je zgodil proti koncu 20. stoletja z izbruhom interneta. V zadnjih desetletjih smo bombardirani s podobami, preko njih pa sporočili. Velik del njih je takšno ali drugačno oglaševanje, od promocije izdelkov, zdravstvenih uslug do političnih strank.

Lahko branje ima nasproten odnos do informacij. Trudi se jih izraziti najbolj neposredno in na najbolj dojemljiv način, ki bo omogočil uporabniku odločitev, kaj s temi informacijami storiti. Ker je v javnem interesu obveščenost ljudi o vsem, kar se jih tiče, je odsotnost informacije enako problematična, kot zavajajoča informacija. Lahko branje je oblika informiranja, ki pokrije to vrzel. Lahko vizualno branje pa s svojo neposrednostjo pri tem ključno pomaga.

Lahko vizualno branje (LVB) je slikovno gradivo v obliki fotografij ali drugih likovnih izdelkov, ki zadošča potrebam uporabnikov z različnimi težavami v razumevanju slikovne vsebine in jim namensko olajša interpretacijo.

Te težave so lahko zelo različne:

·         Zaznavni hendikep (npr. povišana dioptrija ali barvna slepota).

·         Pomanjkanje konteksta in posledično pomanjkanje referenc.

·         Kognitivne ovire.

·         Kulturna zamejitev (npr. zavračanje pogleda na razgaljeno kožo).

·         Zaradi nepoznavanja kode nezmožnost dekodiranja namenoma oteženih podob.

Lahko vizualno branje se potrebuje povsod, kjer ljudje iščejo informacije, potrebne za avtonomno odločanje o svojem življenju. Nekaj primerov: zdravstveni priročniki, smerne table, brošure, enciklopedije, razna navodila, leposlovje.

Osnova snovanja lahkega branja je razumevanje, komu je vsebina namenjena. Delovna ekipa mora vsebovati za LVB specializiranega pisca, ilustratorja, koordinatorja testnih bralcev-svetovalcev z znanji in veščinami s področja lahkega branja ter vsaj enega končnega uporabnika izdelka.

Priročnik kako ustvariti lahko vizualno branje je prosto dostopen na naslovu:

https://www.lu.lv/fileadmin/user_upload/LU.LV/Apaksvietnes/Projekti/perlsi/Visual_Easy-to-read_info__Lahkogled.pdf

 

 

3. SKLOP

Dr. Mirjam Oblak: Digitalne vsebine za podporo branju – eTorba

Platforma eTorba je slovenska izobraževalna platforma, namenjena učencem, dijakom in študentom. Izkorišča prednosti sodobne tehnologije za učinkovitejše učenje. Za uporabo naprednih možnosti (na primer shranjevanje zaznamkov in rešitev) se je treba prijaviti z AAI-računom. Sestavni del eTorbe je tudi eUrejevalnik, ki ga lahko uporabijo učitelji in drugi avtorji za pripravo kakovostnih, po meri učencev narejenih učnih gradiv, ki jih lahko naložijo v teamse ali moodle učilnice.

Spletna stran : https://etorba.sio.si/etorba/sl/home

 

Jernej Kuntner: Iz mladinskega romana na oder

Gre za predstavo Kit na plaži po knjigi Vinka Mőderndorferja. V predstavi je igral fant z dawnovim sindromom. G.        Kuntar nam je predstavil svojo izkušnjo pri delu s osebo s posebnimi potrebami. Igralci so bili čustveno izčrpani imel pa so tudi moralne pomisleke. Leta 2021 so predstavo umaknili iz gledališča, saj je bila za celotno ekipo preveč izčrpajoča.